Vzorec poročila o trajnostnem razvoju

Kaj je vzorec poročila o trajnostnem razvoju v Sloveniji?

Vzorec poročila o trajnostnem razvoju je strukturiran dokument, ki organizacijam v Sloveniji pomaga pri pripravi lastnega poročila o vplivih na okolje, družbo in gospodarstvo. Uporablja se kot referenčni model za izpolnjevanje zakonodajnih zahtev, kot tudi za komunikacijo s širšo javnostjo in deležniki. Takšen vzorec pogosto temelji na mednarodnih standardih, kot je Global Reporting Initiative (GRI), vendar vključuje tudi posebnosti slovenskega zakonodajnega in poslovnega okolja.

Kako je poročilo o trajnostnem razvoju sestavljeno?

Dokument je običajno razdeljen na več ključnih delov:

• Uvodni del, kjer so predstavljene vrednote podjetja in razlogi za pripravo poročila.

• Kazalniki trajnostnosti, ki obsegajo okoljske, družbene in upravljavske vidike (t. i. ESG kazalniki).

• Podatkovna analiza, kjer se predstavijo kvantitativni rezultati in cilji.

• Zaključek, ki vključuje zaveze za prihodnost ter možnosti izboljšav.

Pomembno je, da poročilo sledi načelom transparentnosti, točnosti in primerljivosti, kar povečuje njegovo verodostojnost.

Kako napisati poročilo po vzorcu?

Pisanje poročila o trajnostnem razvoju se začne z analizo ključnih področij vpliva podjetja. Nato se na podlagi vzorca določijo relevantni kazalniki, cilji in merila uspešnosti. Ključnega pomena je zbiranje zanesljivih podatkov in njihova interpretacija na razumljiv način. Pri tem se priporoča uporaba vizualnih elementov (grafi, tabele) za lažjo predstavitev rezultatov. Na koncu je treba poročilo pregledati in uskladiti z zakonskimi zahtevami, preden se objavi na spletni strani podjetja ali v letnem poročilu.

Posebnosti v Sloveniji

Poročanje o trajnostnem razvoju v Sloveniji je področje, ki se v zadnjih letih hitro razvija, predvsem zaradi evropske zakonodaje in večje ozaveščenosti podjetij. Tukaj je nekaj ključnih informacij in posebnosti, ki so pomembne za vzorec poročila o trajnostnem razvoju v Sloveniji:

1. Usmerjenost k evropski zakonodaji (CSRD)

Slovenska podjetja, zlasti tista večja, morajo slediti evropski Direktivi o korporativnem poročanju o trajnostnosti (CSRD), ki postopoma stopa v veljavo od leta 2024 naprej. To pomeni, da se vzorci poročil morajo prilagoditi standardom ESRS (European Sustainability Reporting Standards), ki so veliko bolj podrobni kot prejšnji standardi (npr. GRI).

2. Povezava z nacionalnimi strategijami in zakoni

V Sloveniji mora poročilo o trajnostnem razvoju upoštevati tudi cilje in prioritete iz Strategije razvoja Slovenije 2030, Zakona o varstvu okolja in smernic Agencije RS za okolje (ARSO). Podjetja pogosto vključujejo tudi cilje trajnostnega razvoja (SDG), s poudarkom na tistih, ki so najbolj relevantni za slovensko okolje (npr. čisto okolje, kakovost življenja, odgovorna poraba).

3. Obveznost poročanja za določene subjekte

Po slovenski zakonodaji so določena velika podjetja že zdaj dolžna objavljati nefinančna poročila, kar vključuje tudi podatke o trajnostnosti. Vzorec poročila mora zato vključevati zavezujoče elemente, kot so:

• Ocena tveganj povezanih z okoljem in podnebnimi spremembami

• Politike in rezultati na področju socialne odgovornosti

• Informacije o delovni sili, človekovih pravicah, boju proti korupciji

Poleg tega se pričakuje, da bodo tudi srednje velike družbe morale v prihodnosti poročati, zato postaja dober vzorec poročila pomemben že danes.

Model 1: Vzorec poročila po standardih GRI (osnovni model)

Model 2: Vzorec poročila po standardih ESRS (napredni model, usklajen z zakonodajo EU)

Prenesite primer v Wordu